nedelja, 29. april 2012

Osnovni recept za krušno testo

Tole je osnovni recept za krušno testo, ki je osnova za pico, fokačo in še kaj .. Našla sem ga v knjigi Jamieja Oliverja Jamie's Italy. Jamie ima res dobre recepte. Niso sicer veganski, ampak jih je zelo lahko veganizirati :) Pomembna je inspiracija.
Kruh iz trgovine pač ni tisti tapravi kruh, žal je poln umetnih dodatkov in barvil. V zadnjem času pa noter dajejo še mleko in jajca (v prahu, kakopak) WTF?! V originalnem receptu za kruh ni ne enega ne drugega (tudi pri testeninah, by the way). No thanks! Kruh raje pečem sama. Že kar nekaj časa. Po spletu sem našla veliko receptov, ki so v redu, ampak tale je pa vrhunski. Če imate možnost, pojdite v Italijo kupit moko semolina - to je nekaj vmes med zdrobom in gladko moko (tudi ni isto kot ostra moka, čeprav je podobno). Res se pozna razlika pri končnem izdelku :)
Pe še nekaj: že od malega imamo verjetno vsi v glavi, da je kruh silno težko narediti in da je postopek neskončno dolg, pa ni tako. Kruh lahko naredite tudi po skrajšanem postopku. Zamesite, pustite vzhajati manj časa in ga spečete. V trgovini bi stali še v vrsti za tetko in stricem, ki ne vesta, ali bi vzela nalepke ali ne, doma pa imate že sveže pečen kruh :)

Potrebujemo:
- 1 kg moke (tip 850 ''krušna moka'')
- 625 ml mlačne vode
- 30 g svežega ali 3 zavitki suhega kvasa
- 2 žlici sladkorja
- 2 žlici soli
- moka za posipanje

1. korak (vmešanje kvasa)

Moko stresemo na delovno površino in na sredi naredimo jamico. Polovico vode zlijemo v jamico, zraven damo še kvas, sladkor, sol in zmešamo z vilico. 


2. korak (vmešanje moke)

Z vilico previdno jemljemo moko z notranjega roba jamice (ok, ja, vulkana :)) in počasi mešamo skupaj z vodo, sladkorjem in kvasom. Pazimo, da se 'stene vulkana' ne podrejo, saj nočemo, da bi vode stekla ven. Mešamo, dokler ne dobimo kašaste konsistence. Zdaj prilijemo še preostalo vodo in spet vmešavamo moko 's sten'. Sedaj lahko vmešamo kar vso moko. Delovno površino potresemo z nekaj moke, da se nam testo ne bo lepilo. Nekaj časa gnetemo, da dobimo testo, ki se ne 'lepi' več. Pomokamo si roke in testo oblikujemo v 'žogo'.

3. korak (gnetenje)

Zdaj boste videli, ali imate dovolj natrenirane mišice :) Torej - tole pridobljeno testo moramo gnesti še najmanj 5 minut ... ampak res gnesti. Z rokami, ne z mešalnikom! Takole gre najbolje: Najprej pomokajte delovno površino. Testo oblikujemo v podolgovato štruco, in z enega konca proti drugem vgnetemo testo samega vase (da se ujame čimveč zraka, da bo kruh bolj 'fluffy':) in postopek ponavljajte pet minut. Ja, vem, da se čudno sliši, ne vem, kako naj razložim, mogoče vam bodo slikce spodaj razjasnile sliko.




4. korak (prvo vzhajanje) 

Testo damo v pomokano posodo, pokrijemo s folijo in pustimo vzhajati približno pol ure, da se volumen podvoji. Posodo postavite v topel, vlažen prostor, kjer ni prepiha, saj bo imel tako kruh boljšo teksturo in boljši okus.


5. korak (drugo vzhajanje, dodajanje začimb, oblikovanje)

Ko se testo podvoji, moramo iz njega 'izbiti' zrak. To naredimo tako, da ga nekajkrat 'boksnemo'. Potem ga še malce pregnetemo. Zdaj lahko dodamo zelišča, čebulo, olive ali karkoli, s čimer hočemo napolniti testo. Zdaj mora testo vzhajati še 30 minut. Testo mora spet narasti, da se volumen podvoji. Zdaj mora zrak ostati v testu, da bo imel kruh lepo teksturo.

6. korak (peka)

Testo preložimo na pomokan pekač in damo v predogreto pečico in ga spečemo. Kruh je kar velik, zato ga pečemo recimo na 200° približno 45 minut oziroma moramo opazovati, kdaj je dovolj pečen.

Kmalu objavim recept za fokačo!






Polnjene pečene paprike (odlična predjed)

- kozarec vloženih pečenih paprik (cca. 4 srednje velike paprike)
- 1 ciabatta
- žlica črnih in žlica zelenih oliv
- žlica kaper
- 2 stroka česna
- žlica balzamičnega kisa
- 3 žlice olivnega olja
- sol, poper, origano (dodate lahko tudi druge začimbe po vašem okusu)


Ciabatto natrgamo na kose in jo skupaj z ostalimi sestavinami, razen pečenimi paprikami, vržemo v multipraktik in zmešamo. Maso nato nadevamo v paprike, ki jih lahko prelijemo še z nekaj balzamičnega kisa.

Inspired by: Jamie Oliver, veganized by Miha & me :)

četrtek, 26. april 2012

Pozdrav iz Toskane :)

Toskana je čudovita. Še bolj padeš noter, če v kamniti hiški 'in the middle of nowhere', kjer ni mestne razsvetljave in raznoraznih smrdečih izpuhov, pod kovtrom na toplem s svojim najdražjim gledaš film Under the Tuscan Sun (komaj čakam, da preberem še knjigo) in piješ vino, pridelano točno na tej posesti. Zraven pa smrčita še Frufru in Mili. Perfect!

Še ena stvar: tukaj pica res ni samo pica. Saj vsi vemo, da imajo Italijani poseben odnos do hrane, vedno so ga imeli, in zato trdim, da je ta pica, ki jo poješ v Firencah ali Sieni daleč pred pico, ki jo dobiš v Sloveniji. Pa še na meniju je veganska pica! Na meniju, ja :) Marinara (ne, ni morska hehe, čeprav sva lansko leto v Massi Maritimi dobila gor še inčune ... no, pa je imel kuhar malico :) Beautiful :)) Pa ne samo pica, tudi druge mljask mljask jedi gredo v slast: Fokače, Testenine, Rižote, SoLaTe, Bruskete (pišem z veliko, ker si to zaslužijo hehe:))), Juhe ... Seveda bodo recepti kmalu tudi tukaj :) Jupii


Ne smem pozabiti na ESpresso (ne ekspreso in podobne izpeljanke, prosim:) Tule je sicer dodanega malo sojinega mleka, torej je espresso macchiato.








Domače toskansko
rdeče vino



Kdo ne pozna rožmarina?
Super je, ko ga imaš pred nosom
in ga greš na vrt
pred hišico utrgat za
kakšno slastno rižotko.